Slovenija

Začetki organiziranega LGBT gibanja

Organizirano LGBT gibanje se je v Sloveniji začelo že v osemdesetih letih, leta 1984, ko v decembru poteka prvi ustanovni sestanek sekcije Magnus, ki je delovala znotraj takratnega ŠKUC (Študentski kulturno-umetniški center) foruma in je prva gejevska organizacija v tedanjih socialističnih državah. Oblikovanje sekcije je sledilo aprilskemu Festivalu Magnus: »Homoseksualnost in kultura« v toku katerega so se zvrstili številni tematski LGBT dogodki (otvoritev razstave homoseksualne kulture, okrogla miza, projekcije in pogovor o LGBT filmih). (Velikonja 2004, 21)

Tudi v tedanji Jugoslaviji pa je bil pomemben del LGBT združevanja tedanja klubska scena, tako se je vsako soboto zvečer tedanji disko FV prelevil v Magnus Gay Club, ki je bil edino organizirano družabno življenje gejev v socialističnih državah. Magnus je bil v večini sestavljen iz gejev, tako da se je leto kasneje oblikovala feministična iniciativa Lilit, znotraj katere je je leta 1987 oblikovala lezbična sekcija LL, ki se je leto kasneje osamosvojila in zaživela pod okriljem ŠKUC-foruma. (Kuhar in Malobabić 2009, 30)

Skozi leta delovanja so organizacije pustile močan pečat na kulturnem in literarnem področju, kakor tudi na področju ozaveščanja HIV preventive, družabnem življenju in pobudam za združevanje v varnih prostorih, prav tako pa so skozi različne akcije naslavljale politične odločevalce in strokovnjake. (Velikonja, 20 let gejevskega in lezbičnega gibanja 2004)

Škandal v lokalu Galerija, protestno pitje radenske in prva parada v Ljubljani

Kljub temu, da je se je dokaj močno in napredno gibanje oblikovalo že v zgodnjih 80ih letih, pa je prvo parado ponosa Slovenija doživela šele v novem tisočletju.

Leta 2001 sta v ljubljanski lokal Galerija poskušala vstopiti dva pesnika, Brane Mozetič in Jean Paul Daoustu. Redar ju je odslovil z besedami, da »naj se že navadimo da lokal ni več za tako vrsto ljudi« (Velikonja in Greif 2012, 209). Lokal se je nahajal v Mestni galeriji, ki je bila v lasti mestne občine Ljubljana. LGBT skupnost je po incidentu zahtevala, da državni organi reagirajo na nestrpnost ter da bodo obsodili lokal in ravnanje redarja, katerega dejanje je opravičeval župan Zoran Janković, ki je dejal, da Mestna občina Ljubljana ne podpira diskriminacije ampak, da tudi sam ne vidi potrebe po gibanju ljudi, ki nimajo v lokalu kaj početi. (Velikonja in Greif 2012, 209–211)

Navkljub pričakovanju, da bodo mestne oblasti dejanje obsodile, se to ni zgodilo zato so aktivisti ter aktivistke začeli organizirati prvo spontano parado ponosa v Sloveniji imenovano »Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Politično kulturna akcija se začne pred Ljubljansko Galerijo ŠKUC in konča pred Mestno hišo. Vključevala je veliko različnih govorcev, tako posameznikov, kot predstavnikov različnih društev, ki so se shoda proti nestrpnosti udeležili (Amnesty International, ŠKUC-LL, Društvo DIC Legebitra, Društvo Lilit, Društvo ŠKUC Magnus, Društvo Lynx, …). (Velikonja in Greif 2012, 211–215)